EN 
SI 
Park dediščine
Splošno
Park dediščine Cirkulane se nahaja na čudoviti lokaciji v centru Cirkulan, tik ob cerkvi sv. Katarine. Gre za etnološki muzej na prostem, ki ponuja vpogled v tradicionalni način življenja in dela naših prednikov.
Dolgoletna prizadevanja domačinov, da bi v Cirkulanah ohranili vsaj del dediščine, ki hitro izginja, so se začela uresničevati leta 2017, ko je Občinski svet Občine Cirkulane podprl pobudo, naj lokalna skupnost prevzame skrb za eno od tipičnih haloških cimpranih hiš, v kateri bi nastal lokalni etnografski muzej. V letu 2019 je bil pripravljen projekt vzpostavitve etnološkega muzeja z imenom Park dediščine Cirkulane, ki je bil zgrajen in urejen v letu 2021.
Jedro muzeja predstavljajo s slamo krita cimprana hiša, manjši hlev in kolarnica s skednjem. Stavbe so opremljene z originalno opremo in drugimi predmeti, ki so jih za muzej donirali domačini. V sklop muzeja sodijo tudi zeliščni vrt, brajde in čebelnjak.
Z objekti, kmečkih orodjem in opremo ter zbirkami etnoloških predmetov predstavljamo materialno dediščino naših prednikov, preko dogodkov in aktivnosti, ki potekajo v parku skozi vse leto, pa tudi nesnovno dediščino, kot so tradicionalna znanja, spretnosti, šege in navade
Tako smo živeli
Območje današnje Občine Cirkulane je bilo v preteklosti znano tudi kot Sv. Barbara v Halozah. V upravno-politični, šolski in cerkveni okoliš spadajo naselja: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki Vrh.
Prebivalci sosednjih krajev nas poznajo pod imenom Beláni, ki izhaja iz imen največjih potokov, ki namakajo te kraje: Bèlice in Belàne, ki se združeni v potok Béla zlivata v Dravo pod gradom Borl. Beláne boste spoznali tudi po značilnem t.i. belánskem govoru, ki se nekoliko razlikuje od narečnih govorov sosednjih krajev. Nanj smo domačini zelo ponosni in smo ga zapisali tudi v svojem slovarju.
Čudoviti svet haloških gričev sekajo ozke grape in senčne doline. Ta značilni haloški relief je pogojeval tudi način, obliko in razvoj naselij. Ob poteh, ki vodijo po ozkih slemenih, so se oblikovala raztresena in razložena naselja. Stari kmečki domovi so imeli obliko doma v gruči ali obliko stegnjenega doma, kjer bivalnemu delu sledijo gospodarski prostori v ravni vrsti in pod eno streho. Osrednji bivalni prostor je bila hìša, kjer se je družina zbirala ob jedi in raznih opravilih ter praznovanjih. Najstarejše kmečke hiše so bile krite s slamo in zgrajene iz lesenih brun (cimprane), šele v 19. stoletju so pričeli graditi hiše iz zbite ilovice (butane hiše). Večje in prostornejše so bile bogatejše vinogradniške hiše ter gosposke zidanice, imenovane štòki.
Bogata stavbna dediščina naših prednikov se je v originalni obliki ohranila le malo kje, saj so stare lesene hiše skozi desetletja nadomeščale nove, sodobnejše zidane zgradbe. V parku ohranjamo del te stavbne dediščine ter obujamo vedenje o tradicionalnem načinu življenju haloškega človeka, kot ga je živel vse tja do 70-ih let 20. stoletja.
(Vir: Vodnik po Občini Cirkulane, 2018)